Spoštovani g. predsednik vlade, dr. Miro Cerar.

 

Iz dnevnega tiska smo razbrali, da nameravate resor okolja in prostora v vladi predati stranki Desus, ki je za ministrska kandidata predlagala najprej zdravnika in nato uradnico iz upravne enote, kmetijsko inženirko, bivšo županjo.

 

V Društvu arhitektov Ljubljana in v stroki smo zaradi takšne odločitve resno zaskrbljeni. Prostor je naše največje bogastvo z najvišjo dodano vrednostjo in ključno polje ustvarjanja pogojev kulturnega, socialnega in predvsem ekonomskega razvoja. Zato bi moral biti minister tega resorja strokovnjak s tega področja z znanjem in vizijo. Ne pa nekdo, ki resorja ne pozna, saj ga ne more dobro voditi. Iz do sedaj pokazanega menimo, da Desus ni stranka, ki bi imela do prostora in okolja izoblikovan konstruktiven odnos, še manj pa prostorsko vizijo razvoja.

 

O tem, da se nestrokovnjak, četudi zdravnik, pravnik ali kmetijski inženir, ne more spoznati na prostorsko planiranje, razen amatersko, ni dvoma. V arhitekturni stroki žal že leta vse vlade in ministre za prostor zaman opozarjamo, da so ena glavnih ovir v upravnih prostorskih postopkih nejasna in vedno znova spreminjajoča se zakonodaja ter uradniki na upravnih enotah brez strokovne prostorske izobrazbe. Diploma iz uprave, prava ali kmetijstva ne zagotavlja strokovnega znanja, s katerim bi lahko tak uradnik odločal o razvoju prostora ali izdaji gradbenega dovoljenja za objekte. Lahko pozna sam formalni postopek, ne more pa celovito razumeti tudi vsebine primera umeščanja v prostor. Ali ima lahko prostorsko nestrokovno izobrazbo torej minister? Predlagana kandidatka za prostorsko ministrico je stroki popolnoma nepoznana.

 

V preteklosti smo bili že večkrat priča, da so resor prostora in okolja v strankarskem kupčkanju prevzeli posamezniki, ki ne samo, da se na prostor niso popolnoma nič spoznali, posledično tudi pri samem vodenju resorja niso naredili ničesar. Zadnji strokovnjak, ki je resor odgovorno vodil, je bil dr. Pavle Gantar. Verjetno že pred 20 leti?

 

Posledica neodgovorne izbire ministrov je, da v Sloveniji prostora ne upravljamo, Občine niso sposobne planiranja in usklajevanja med sabo, gradbenega dovoljenja po regularni poti praktično ni več mogoče pridobiti v razumnem roku, država pa svoje parcialne probleme rešuje z ad-hoc rešitvami, interventnimi zakoni in podzakoni, ki posledično celoten sistem naredijo še bolj nefunkcionalen.

 

Posameznik, ki prevzame ministrstvo, na katerega se popolnoma nič ne spozna, povzroči vsaj dvoje. Da se sploh lahko za silo orientira, najprej zaposli nekaj zvestih kadrov – običajno strankarskih ali drugače omreženih, ki pa tudi padejo v neznano, nato pa praviloma na ministrstvu za vedno ostanejo kot nekoristni aparatčiki. In drugič, ker nima koncepta in vizije, tudi ničesar koristnega ne naredi – zgolj hodi v službo. Žal smo bili v stroki že velikokrat priča ministrom, ki so odkrito izkazovali, da jim je ministrovanje le družabni program ali politična kariera.

 

Ste pomislili, da bi mogoče ministrstvo za zdravje zaupali arhitektu? Zakaj pa ne, tudi kakšen arhitekt bi z veseljem hodil v ministrsko službo na Ministrstvo za zdravje. In če nič drugega, bi se mu vsaj kaj zanimivega dogajalo, kot se je slikovito izrazil nek bivši okoljski minister iz stranke Desus.

 

Naš pomislek je seveda resor v rokah Desus-a. Stranka v svojih programih ni še nikoli sestavila česarkoli vsaj približno strokovnega na področju prostora. Pri okolju je malo lažje, ker se tudi floskule primejo, o prostoru in njegovem načrtovanju pa moraš tudi kaj vedeti. Kolikor nam je znano, stranka ne razpolaga z nobenimi strokovnjaki za to področje. Nenazadnje je glede na usmeritve in prioritete stranke Desus prostorsko področje že po svoji naravi zanjo popolnoma neprimerno.

 

Prostor predstavlja osnovni pogoj za vsakršno človeško dejavnost. V njem se lahko realizirajo razvojni potenciali, ali pa se razvoj blokira – dobro so poznani aktualni primeri podjetnikov, ki so proizvodnjo preselili v tujino. Je tudi najbolj občutljiv resor – posegi so praviloma nepovratni (vsaj s stališča človeškega življenja), napake je skoraj nemogoče popravljati, razen ob nerazumnih stroških. Po drugi strani pa je prostor tudi najbolj privlačen korupcijski plen, saj so rente pri spremembi namembnosti zemljišč primerljive le še donosom pri kriminalnih dejavnostih. V tem je verjetno tudi neposredna povezava z izjemno upravljavsko razdrobljenostjo Slovenije in večnimi župani. Ali lahko nestrokovnjak poskrbi, da lokalni in privatni interesi ne povzročajo škode širši skupnosti? Ali si na čelu tega resorja lahko privoščimo posameznika, ki ne razume povezave med sedanjim upravljanjem s prostorom, našo kulturno identiteto in prihodnostjo naših zanamcev?

 

Stranka Desus ni primerna, da prevzame resor, ki je izrazito razvojno občutljiv. Iz njenega dosedanjega delovanja je razvidno, da je prihodnost ne zanima. Zanima jo sedanjost enega segmenta prebivalstva. Programsko je to stranka enega samega vprašanja. Kaj je program te stranke pri vprašanju prostora – prodati vsa državna zemljišča in naravne vire in jih pretopiti neposredno v pokojnine današnjih upokojencev?

 

Razumemo, da ste tudi vi predmet političnega izsiljevanja in kupčkanja. A kljub temu apeliramo na vas: ne žrtvujte resorja okolja in prostora! Kajti prostor je ključno polje ustvarjanja pogojev razvoja in prihodnosti vseh skupin in vseh generacij slovenskih državljanov, zato terja še posebno odgovornost.

 

Društvo arhitektov Ljubljana, Izvršni odbor

Pismo podpira tudi Društvo arhitektov Maribor