V petek, 11. septembra 2020 se bo s koncertom SLOVENSKEGA OKTETA pričel novi koncertni cikel PLEČNIK & A-CAPPELLA, ki bo potekal vse do 8. oktobra v Ljubljani.

 

V koncertnem ciklu se dopolnjujeta glasba in arhitektura. Na petih slikovitih Plečnikovih lokacijah boste lahko prisluhnili petim priznanim a-cappella zasedbam (Slovenski oktet, Gospelovski zbor Bee Geesus & Nuška Drašček, Jazzva, Komorni zbor KGBL, Ingenium Ensemble). S projektom želimo povezati dve umetniški zvrsti in s pomočjo edinstvene Plečnikove arhitekture poslušalcem oplemenititi njihovo doživljanje glasbe ter jim pripraviti pravo umetniško doživetje za oko in uho. Hkrati želimo s pomočjo koncertov širšo javnost privabiti v nekatere manj znane Plečnikove objekte. Oblikovanje posameznih koncertnih sporedov je bilo unikatno. Umetniške vodje vokalnih skupin smo povabili na Plečnikove lokacije. Koncertne sporede so oblikovali glede na občutke in vtise, ki so jih dobili v posameznih Plečnikovih objektih. S tem procesom smo želeli vzpostaviti kreativni dialog med ustvarjalci in arhitekturo. Izjema je prvi koncert, ki bo potekal v atriju Narodne in univerzitetne knjižnice (NUK) ob Vegovi ulici, na katerem boste lahko prisluhnili koncertnemu sporedu pod motom "Ko spregovori aleja skladateljev". Člani Slovenskega okteta bodo na tem koncertu izvajali dela skladateljev, katerih doprsne kipe je Plečnik v tridesetih letih 20. stoletja postavil na bližnji Vegovi ulici. Koncertni cikel z izključno vokalnimi zasedbami je zamišljen kot predtakt festivala Europa Cantat 2021, ki bo potekal v Ljubljani prihodnje leto.

 

 

PLEČNIK & A-CAPPELLA  - 1. koncert:

 

Petek, 11. september 2020, ob 20.30, atrij NUK

 

SLOVENSKI OKTET 

"Ko spregovori Aleja slovenskih skladateljev"

 

 

Leto 1872 je Ljubljani, pa tudi širše - Slovencem, prineslo dve veliki imeni: v tem letu je bila ustanovljena Glasbena matica, ki je še danes med osrednjimi glasbenimi inštitucijami na Slovenskem, istega leta pa se je rodil tudi Jože Plečnik, verjetno najbolj znan in vpliven med slovenskimi arhitekti. Leto 1932 je za Glasbeno matico bilo leto pomembnih, že takrat častitljivih obletnic: ob 60-letnici obstoja in založniške dejavnosti še 50-letnice delovanja glasbene šole ter 40-letnice pevskega zbora. Aleja slovenskih skladateljev krasi Vegovo ulico v Ljubljani že od takrat, kajti Glasbena matica je dala opremiti park pred svojim poslopjem z doprsnimi kipi skladateljev - danes bi rekli 'slovenskih, in ne samo slovenskih', a takrat, v času skupne domovine južnih Slovanov so preprosto rekli 'naših'. Podobe Jacobusa Gallusa, Davorina Jenka, Benjamina Ipavca, Hugollina Sattnerja, Antona Foersterja, Emila Adamiča, pa tudi Vatroslava Lisinskega in Stevana Mokranjca, je iz brona vlil Lojze Dolinar, ureditev te ulične sekvence pa je zasnoval Jože Plečnik. V istem letu je Plečnik, takrat 60-leten, doživljal eno najbolj plodnih obdobij svoje ustvarjalnosti ter s svojimi posegi v urbanistično tkivo Ljubljane mestu trajno vtisnil prepoznavno podobo - od tržnice in Tromostovja do nabrežja Ljubljanice in Trnovskega mosta.

 

 

S tokratnim koncertom želijo člani Slovenskega okteta kipom v Aleji skladateljev vdihniti zven, oziroma oživeti glasbo skladateljev, ki so slovenski in jugoslovanski kulturni krajini vtisnili tako globok pečat, da so njihovi obrazi ovekovečeni ne le v glasbi, temveč tudi v bronu. Skrbno izbran nabor cerkvenih, ljubezenskih in domoljubnih pesmi v izvedbi Slovenskega okteta bo tokrat zazvenel v atriju Plečnikove stavbe NUK, le nekaj korakov stran od Aleje skladateljev, po kateri se boste lahko po koncertu sprehodili in zazrli v obraze skladateljev, v čigar glasbi ste ravno uživali.

 

 

Slovenski oktet je prvič zapel že leta 1951 in od tedaj velja za najbolj reprezentativen slovenski moški vokalni komorni ansambel. Repertoar okteta je izjemno širok in raznolik, saj zajema dela iz obdobja renesanse, klasicizma in romantike, ljudske pesmi vseh narodov ter dela sodobnikov. Posebno skrb Slovenski oktet namenja slovenski pesmi, tako ljudski kot umetni, ki jo vedno znova s posebnim žarom predstavlja na domačih in tujih koncertnih odrih. Od leta 2019 ansambel deluje v naslednji sestavi: Andrej Oder, Rok Ferenčak, David Jagodic, Janez Triler, Jože Vidic, Darko Vidic, Janko Volčanšek in Matej Voje. 

 

 

 

Četrtek, 17. septembra 2020, ob 20.30
Cerkev sv. Cirila in Metoda (Kuzmičeva 6, 1000 Ljubljana Bežigrad)

Gospelovski zbor BEE GEESUS & NUŠKA DRAŠČEK
Umetniški vodja: Matej Virtič

Bee Geesus je prvi slovenski gospelovski zbor. Skupina radoživih pevk in pevcev plete vokale v ubran urbani zvok pod taktirko vidnega akapelista Mateja Virtiča. Svojemu glasbenemu izrazu pravijo gospel fever, zanj pa je značilna energična izvedba črnske duhovne glasbe z močno harmonijo in čvrstim ritmom. Zbor ostaja zvest izvirnemu sporočilu gospelovske glasbe, ki ni danes nič manj aktualno kot v času, ko je pomenilo glasen klic po osebni svobodi in je prinašalo upanje vsem zatiranim. Njihov repertoar predstavljajo priredbe tradicionalnih gospelov in spiritualov ter sodobne umetne stvaritve s pridihom jazza in popa. Na tokratnem koncertu se jim bo kot solistka pridružila odlična in vsestranska vokalistka Nuška Drašček.

 

 

 

 

Četrtek, 24. septembra 2020, ob 20.30
Vrt pred Plečnikovo hišo (Karunova 4–6, 1000 Ljubljana)

JAZZVA
Umetniška vodja: Jasna Žitnik

Jazzva je v svet vokalne glasbe vstopila že pred več kot desetletjem. Na poti raziskovanja človeškega glasu pišejo nove zgodbe, iščejo harmonije in se igrajo z različnimi barvami in učinki. Njihov repertoar sestavljajo pesmi najrazličnejših žanrov; od popa, rocka in jazza do aranžmajev ljudskih pesmi. Pri tem sodelujejo z odličnimi aranžerji, ki poskrbijo za uresničitev vseh njihovih malih norih idej. Svoje ambicije Jazzva uresničuje s koncertiranjem, organiziranjem koncertov, snemanjem ter udeležbo na festivalih. Leta 2019 je Jazzva zasedla 3. mesto na mednarodnem tekmovanju Evropski zbor leta 2019 v Göteborgu na Švedskem. Jazzvo sestavljajo:

Katja Kovačič (sopran), Jasna Žitnik (mezzosopran), Anja Hrastovšek (alt), Jon Leskovec (tenor), Klemen Dovjak (bariton), Andrej Perdih (bas) in Anej Kebrič (beatbox).

 

 

 

Četrtek, 1. oktobra 2020, ob 20.30
Cerkev sv. Frančiška Asiškega (Černetova ul. 20, 1000 Ljubljana)

Komorni zbor KGBL
Umetniški vodja: Ambrož Čopi

Razcvet zborovskega gibanja na Konservatoriju za glasbo in balet v Ljubljani se je začel leta 2010, ko je skladatelj in dirigent Ambrož Čopi prevzel vodstvo zbora. Komorni zbor KGBL sestavljajo pevci, ki si želijo večjih izzivov, nadgradnje vokalnotehničnih znanj in petja zahtevnejše zborovske literature na višji kakovostni ravni. Repertoar zbora je sestavljen žanrsko in slogovno raznoliko od renesanse do sodobne glasbe. V zadnjih letih je zbor naročil številne skladbe pri eminentnih slovenskih skladateljih ter se z velikim uspehom predstavil na mnogo mednarodnih tekmovanjih (Talin, 2015; Moskva, 2016; Tolosa, 2017; Cork, 2019). Zbor redno koncertira doma in v tujini (Španija, Švedska, Švica, Tajvan, Kitajska).

 

 

 

Četrtek, 8. oktobra 2020, ob 20.30
Cerkev sv. Mihaela na Barju (Črna vas 48, 1000 Ljubljana)

INGENIUM ENSEMBLE
Umetniški vodja: Blaž Strmole

Ingenium Ensemble je mednarodno uveljavljena pevska zasedba iz Slovenije, ki se posveča tako izvajanju klasične zborovske glasbe kot tudi sodobnim stvaritvam. Skupina najpogosteje nastopa na tujih glasbenih festivalih, kjer ponosno zastopa bogato slovensko zborovsko izročilo. Med najvidnejšimi dosežki zasedbe naj omenimo uspehe na zborovskih tekmovanjih v Leipzigu, Arezzu in Tolosi, kjer je leta 2014 poleg zmage v obeh kategorijah za vokalne skupine prejela tudi nagrado občinstva. Ingenium Ensemble sestavljajo: Blanka Čakš (sopran), Petra Frece (mezzosopran), Blaž Strmole (tenor), Domen Anžlovar (tenor), Matjaž Strmole (bariton) in Ambrož Rener (bas).