V 92. letu starosti nas je zapustil arhitekt Janez Lajovic, vidni predstavnik Slovenske arhitekturne stroke druge polovice 20. stoletja. Spominjali se ga bomo po številnih realiziranih projektih, pa tudi po pogumu, optimizmu, dobri volji in energiji, ki jih je vedno nosil s sabo.

 

 

Vse svoje življenje je preživel v Ljubljani, otroštvo in mladost v Stožicah, zrela leta v Črnučah, kjer si je z ženo, arhitektko Majdo Dobravec Lajovic, ustvaril dom. Po končani gimnaziji je obiskoval Fakulteto za arhitekturo v Ljubljani, kjer je diplomiral pri profesorju Edvardu Ravnikarju, ki ga je vse svoje življenje imel za svetel zgled. 

 

 

Svoje znanje je razširil tudi s študijem na MIT v Združenih državah, kjer je magistriral.

 

 

Že v času študija je začel delati na projektu za hotel Prisank v Kranjski Gori, ki so ga nato v začetku šestdesetih let 20. stoletja zgradili po njegovih načrtih. Večkrat je omenil, da je bil projekt za hotel Prisank njegova prva prava šola projektiranja. Arhitekturne kvalitete hotela so bile prepoznane tudi v širšem prostoru in je zanje prejel več nagrad.

 

 

Sredi šestdesetih let preteklega stoletja je v Ljubljani skupaj z nekaj kolegi ustanovil projektivni biro AB – arhitekturni biro, katerega direktor je bil, in je v njem je delal do zadnjega. Že samo dejstvo, da je še v trdem socializmu postavil na noge privatno družbo (kasneje sicer podružbljeno), govori samo zase. Biro se je z leti spreminjal, prihajali so mlajši kolegi, pa tudi starejši, pač glede na razmere v družbi in obseg dela. Več mlajših kolegov je v njem začelo s projektantsko prakso in se nato osamosvojilo, na njih pa je delo v biroju AB pustilo velik pečat. 

 

 

V njem je ustvaril ves svoj nadaljnji arhitekturni opus, ki vključuje: zgornjo postajo žičnice na Kaninu, hotel Kanin v Bovcu, Ploščad Ajdovščina v Ljubljani, več osnovnih šol v Ljubljani in nekdanji skupni državi, poslovni objekt SOB Krško v Ljubljani ter več industrijskih objektov v Sloveniji in bivši Jugoslaviji. V njem so bili izdelani tudi številni arhitekturni natečajni elaborati za Jugoslavijo in Slovenijo, za katere je dobil več nagrad in priznanj. 

 

 

Janez Lajovic je med drugim kot predstavnik Jugoslavije na nekajmesečnem delovnem obisku svetoval kubanskim kolegom pri gradnji turistične infrastrukture na Kubi. Kot inovativen človek je za potrebe industrije skupaj z izvajalcem kovinskih konstrukcij iz Ljubljane razvil modularni sistem jeklene nosilne konstrukcije in strehe, ki je omogočal pokrivanje velikih proizvodnih površin v kratkem času in cenovno ugodnih okvirih. 

 

 

Za svoja dela je prejel več nagrad – od nagrade Prešernovega sklada do najprestižnejše jugoslovanske nagrade za arhitekturo, nagrade časnika Borba.

 

 

Arhitekt Janez Lajovic je bil dejaven tudi v stanovskih organizacijah IZS in ZAPS kot eden od ustanoviteljev in oblikovalcev delovanja obeh stanovskih združenj. Dolga leta je bil predsednik natečajne komisije na IZS in ZAPS in je tako soustvarjal sedanjo prakso izvedbe javnih arhitekturnih natečajev v Sloveniji.  

 

 

Kot družbeno dejaven intelektualec je s članki v dnevnem časopisju večkrat posegel tudi v pereče družbene in prostorske probleme. Znano je njegovo dolgoletno zavzemanje za poglobitev železnice v Ljubljani.

 

Izgubili smo spoštovanega kolega in prijatelja, širša družba pa izjemnega arhitekta. 

 

 

V imenu DAL

 

Boris Volk